Liposukcija

LIPOSUKCIJA je najpogostejši poseg v estetski kirurgiji, ki odstrani odvečno lokalizirano maščobno tkivo na določenih anatomskih področjih. Cilj posega je oblikovanje telesa in ni ena od metod hujšanja. Primerna je za paciente blizu ali z normalnim indeksom telesne mase (ITM) in s stabilno telesno težo, ki imajo lokalizirano kopičenje maščobe, katere ni mogoče odstraniti z dieto in telesno aktivnostjo.

MAŠČOBA je po telesu različno razporejena. Glede na razporeditev maščobnega tkiva ločimo dva tipa: ginoidni in androidni tip. Pri ženskah se maščoba kopiči po ginoidnem tipu v predelu bokov in stegen. Pri moških pa se maščoba pretežno kopiči po androidnem tipu okoli notranjih organov v trebuhu in v zgornjem delu trupa.

LOKACIJE PRIMERNE ZA LIPOSUKCIJO so trebuh, boki, notranji in zunanji del stegen in notranji del kolen. Redkeje napravimo liposukcijo v predelu dojk in na vratu.

Čeprav je liposukcija manjši poseg je še vedno kirurški poseg, katerega uspešnost je odvisna od dobrega splošnega stanja pacienta, realističnih pričakovanj, lokacije nakopičene maščobe, starosti pacienta in elastičnosti kože.

DANES poznamo več različnih kirurških tehnik liposukcije, med katerimi je še vedno najpogostejša sukcijsko-asistirana, poleg nje pa poznamo še PAL (power assisted liposuction), ultrazvočno-asistirano in lasersko-asistirano liposukcijo. Prednosti novejših tehnik so v zmanjšanju poškodb in časa operacije, olajšanju dela kirurga ter učinkovitejšemu sesanju maščobe.

Opis tehnike

Sukcijsko asistirano liposukcijo lahko napravimo v lokalni anesteziji ob sedaciji ali v splošni anesteziji. Najprej v predele predvidene za liposukcijo pod pritiskom infiltriramo tekočino, ki vsebuje fiziološko tekočino, adrenalin in lidokain, kar olajša sesanje maščobe in zmanjša krvavitev. Nato skozi več kratkih, le nekaj milimetrov dolgih rezov uvedemo kanilo, s pomočjo katere nakopičeno maščobo najprej razbijemo na manjše fragmente in jo nato s pomočjo vakuuma posesamo v poseben rezervoar. 


 

Zapleti

Zapleti po liposukciji so lahko lokalne ali sistemske narave.

Lokalni zapleti so pogostejše kot sistemske. Po posegu lahko pride do nastanka podplutbe, otekline in zmanjšane občutljivosti kože. Le-ti izzvenijo po 2 do 3 tednih. Redko pride do nekroze maščobe ali pa vbočenja kože, kot posledica pretiranega posrkanja maščobe na operiranem predelu.

Sistemski zapleti so lahko od infekcije, toksičnega učinka lidokaina in perforacije črevesja,  pa do maščobne in pljučne embolije.

Zapleti so povezani z izbiro tehnike, s predoperativnim načrtom za vsako telesno regijo in količino maščobe, ki jo želimo odstraniti ter s pravilno pooperativno nego.

Preventivni ukrepi, ki preprečujejo nastanek globoke venske tromboze in posledične pljučne embolije, so pooperativno nošenje kompresijskega oblačila in kompresijskih nogavic ter subkutano injiciranje profilaktičnega odmerka nizkomolekularnega heparina. Vsaj 4 do 6 tednov po posegu morajo pacienti stalno nositi kompresijsko oblačilo, ki zmanjša možnost nastanka podplutb in otekanja ter olajša koži, da se dobro prilega novemu obsegu telesa.