Facelift

ZNAČILNOSTI STARJOČEGA OBRAZA 
Znaki staranja obraza so univerzalni. Gube in brazde po obrazu so posledica izgube elastičnosti kože, stanjšanja kože, izgube kolagena ter usihanja mehkih tkiv obraza (slika). Posledica delovanja gravitacije je  odvečna koža nad robom mandibule (Jowls), ohlapna, zgubana koža na vratu, zaradi izgube mehkih tkiv nastanejo upadla lica, pojavijo se brazde. S staranjem pride tudi do izgube volumna mehkih tkiv obraza, katerega posledica je pust, turoben izraz obraza. Obraz je navidezno daljši. Zaradi odvečne kože na vratu ter nakopičenja maščobe pod brado izgine mladostni ostri prehod med brado in vratom.

Pod vplivom določenih dejavnikov, kot sta način življenja in izpostavljenost okolnim vplivom, se obraz stara hitreje. Kajenje, pretirana izpostavljenost soncu, nihanje telesne teže, stres in onesnažen zrak so dejavniki, ki lahko močno pospešijo staranje.

Staranje
Starajoči se obraz; koža se tanjša, izgublja elastičnost, nastajajo gube, manjša se volumen mehkih tkiv obraza.



DVIG OBRAZNIH TKIV
Pod besedo face lift v klasičnem pomenu razumemo zatezanje spodnjega dela obraza in / ali vratu. Izraz se ne nanaša na starostne spremembe v srednjem in zgornjem delu obraza, vključno z predelom okoli oči in čela. Za izboljšanje videza le teh so potrebni dodatni postopki oziroma posegi, kot sta estetska korekcija vek in dvig obrvnih lokov, postopka, ki ju pogosto lahko kombiniramo s klasičnim dvigom obraznih tkiv.

V zgodovini estetske kirurgije so se oblikovale številne tehnike tretiranja starostnih sprememb, ki so bile usmerjene k dvigu in zategnitvi kože. Čeprav so bile opisane tehnike relativno uspešne, pa so bili rezultati pogosto kratkotrajni in nenaravni. Boljše razumevanje procesa staranja obraza in napredki v kirurških tehnikah, so v zadnjih 15 do 20 letih pripeljali k razvoju številnih pomlajevalnih tehnik za obraz. Tako poznamo več kirurških tehnik:

 

KOŽNI DVIG
Nanaša se na izrez odvečne kože, ne odpravlja pa starostnih sprememb v spodaj ležečih mehkih tkivih (slika). Primeren je za izrazito vitke ženske, z normalnim položajem mehkih tkiv pod kožo (mišic, maščobnih blazin, vezivnega tkiva), vendar z izrazito odvečno kožo na obrazu. Primeren je tudi za paciente, ki so imeli v preteklosti že opravljen obrazni lifting in si želijo le manjše korekcije. Čeprav so rezultati sprva lahko zelo dobri, so kratkotrajni. 

 

 

SMAS lift 
Večina sodobnih tehnik face-liftov temelji na zategnitvi mehkih tkiv pod kožo, ki jih označujemo z izrazom smas (subkutani mišično aponevrotični sistem). Obraz v tem primeru preoblikujemo in pomladimo s spremembo položaja spodaj ležečih tkiv, kožo pa nato prilagodimo novemu položaju le teh. Dandanes je to najpogostejša, najzanesljivejša in najbolj učinkovita metoda pomladitve starajočega se obraza. Prednost pri tovrstnem liftingu obraza je, da le ta ne deluje nenaravno zategnjeno, temveč so rezultati bolj naravni in dolgotrajnejši v primerjavi s kožnim liftingom (slika).

Znaki staranja na obrazu so prisotni tako v zgornji, srednji in spodnji tretjini obraza in na vratu.

 

Za dosego cimboljsega rezultata lahko face lift kombiniramo s korekcjio vek znotraj istega posega ter naknadnim laserskim fotopomlajevanjem.

Subperiostalni lifting 
Plast sproščanja je globja. Sprostitmo vse obrazne strukture od spodaj ležeče kosti in jih premaknemo na nov želeni položaj. Predstavlja najbolj invazivno tehniko face-lifta in tudi okrevanje po njej je najdaljše. Rezultati so lahko dramatični, rezultirajo lahko tudi v spremembi zunanje podobe obraza. Večina kirurgov se dandanes odloča za druge, manj invazivne tehnike.

 
Volumetrični face-lift 
Lastnost staranja je, da mehka tkiva obraza izgubijo prostornino, zato se v takšnih primerih pogosto odločimo poleg dviga tkiv tudi za povrnitev mankajočega volumna tkiv, s katerim se poskuša obrazu povrniti polnost z injiciranjem pacientove lastne maščobe v upadle dele obraza. Odvzemna mesta za lastno maščobo so običajno trebuh ali notranja stran kolen. Maščobo je po odvzemu potrebno ustrezno pripraviti, nato pa jo s pomočjo majhnih kanil in brizg vbrizgamo v področje lic, brade in ustnic. Z izredno pazljivostjo lahko maščobo injiciramo tudi v predel okoli oči.
V primeru pomanjkanja lastnih tkiv si lahko dandanes pomagamo tudi z mehko tkivnimi polnilci iz hialuronske kisline ali sintetičnimi implantati. 
 
 
Lifting z nitkami (zankami)
Pri tej metodi kože ali spodaj ležečih mehkih tkiv ne sproščamo od podlage, temveč podkožno tkivo dvignemo s pomočjo suspenzijskih niti, ki jih ne odstranjujemo. Tkiva preko niti fiksiramo v višjem položaju, brez dolgih brazgotin. Tehnika ni primerna za paciente z odvečno kožo, saj le te z njo ni moč odstraniti.


 
Trendi kirurgije so v zadnjem času usmerjeni k zmanjševanju dolžine rezov. Kot posledica tega se je razvila tehnika mini lifta, s krajšim rezom, torej tudi krajšo pooperativno brazgotino ter manjšim sproščanjem mehkih tkiv. Takšna oblika liftinga je primerna za paciente z zgodnjimi znaki staranja, saj zagotavlja manjši in kratkotrajen učinek.

 
Kirurške tehnike
Osnovni namen face-lifta je na zelo diskreten način izboljšati videz obraza. Rez skušamo zato kar najbolje skriti. Dolžina in potek reza sta odvisni od tkiv, ki jih je potrebno prilagoditi in sicer večji ko je zahtevan premik tkiv in več ko je odvečne kože, ki jo je potrebno odstraniti, daljši je rez. Klasičen rez pri face-liftu se začne temporalno v lasišču, nato poteka preaurikularno, pod ušesno mečico in nato za ušesom ponovno v lasišče (slika). Operacija face-lift običajno poteka  v splošni anesteziji, le redko je obseg operacije majhen in jo lahko izvedeno v lokalni anesteziji ali sedaciji. Da bi zmanjšali krvavitev in oteklino, področja obraza, kjer bo potekalo prepariranje injiciramo z raztopino, ki vključuje anestetik in adrenalin. Nato dvignemo kožne režnje ter zategnemo spodaj ležeča mehka tkiva na različne načine, odvisno od tehnike. Kožo prilagodimo na novo dobljeni obliki obraza in odvečno kožo izrežemo. V rane namestimo drenažne cevke, ki jih običajno odstranimo prvi dan po operaciji.
 
 
Zapleti
Čeprav najpogostejša med komplikacijami face-lifta, je krvavitev sorazmerno redka, nastopi pri približno 2 do 3% primerov. Običajno se razvije že v prvih 12 urah po operaciji in sicer kot oteklina, ki je znatno izrazitejša na eni strani obraza. Ključno v takšnem primeru je čimprejšnjo ukrepanje, saj v nasprotnem primeru lahko pride do motenj celjenja in s tem povezanega dolgotrajnejšega okrevanja. Običajno je pacienta potrebno ponovno odpeljati v operacijsko dvorano, kjer se odstrani krvni strdek, poišče in koagulira mesto krvavitve. Znano je, da se krvavitev pogosteje pojavi pri kadilcih, moških, osebah z nezdravljeno arterijsko hipertenzijo, pri tistih, ki redno uživajo antikoagulacijsko terapijo. Večja verjetnost krvavitve je tudi, kadar face lift zajema tudi področje pod brado, ko lahko pride do zvišanega pritiska v venah vratu in obraza. Poškodba kožnih vej ali vej obraznega živca je zelo redek, a za pacienta zelo neprijeten zaplet. Začasna izguba senzibilitete kože obraza je sicer po operaciji vedno prisotna, vendar pa se ta običajno povrne v nekaj mesecih.

Poškodba velikega aurikularnega živca ima za posledico izgubo občutljivosti v področju ušesa. Živec se običajno nahaja pod ušesom, v lateralnem delu vratu.  Čeprav je takšna poškodba zelo redka, lahko  vodi do zelo neprijetnih občutkov in bolečine v področju ušesa, ki jo je zelo težko zdraviti.

Pri face liftu se najbolj bojimo poškodbe obraznega živca, ki oživčuje mimično mišičnino obraza. Vsak zanesljiv estetski kirurg zato dobro pozna anatomski potek tega živca. Občasno je sicer isti živec lahko začasno poškodovan zaradi otekline ali podplutbe, vendar pa so simptomi v tem primeru kratkotrajni. Bolj ko je agresivna tehnika face lifta, večja je možnost poškodbe obraznega živca, kar je tudi prednost sodobnejših manj invazivnih tehnik. Odmrtje kože, slabo celjenje rane in vnetje so sicer možne, a prav tako zelo redke komplikacije.

Pri sproščanju v plasti podkožja so možnosti za odmrtje kože bistveno večje kot pri sproščanju pod SMAS plastjo. Odmrtje kože je običajno posledica nastanka hematoma ali okužbe, najpogosteje pa do tega pride za uhljem. Omeniti je potrebno še to, da imajo kadilci bistveno večjo možnost za tovrstne zaplete.

Kljub preventivnemu odmerku antibiotika med operacijo in po njej, lahko pride do vnetja, katerega posledice so dalj trajajoča oteklina obraza, kronična bolečina, ciste žlez slinavk, hipertrofične brazgotine in pigmentne spremembe kože.

Med ostale neželjene učinke operacije sodijo: nenaravni izgled obraza, vidne brazgotine, deformacija tragusa, premik lasišča, alopecija –plešavost v področju brazgotine.

Staranje prizadene celoten obraz. Za doseg naravnega rezultata, se za izboljšanje videza obraza poleg klasičnega face lifta pogosto sočasno določimo tudi za dodatne posege v periorbitalnem področju, torej v področju oči in obrvi ter drobnih gub okoli ustnic in na bradi, ki jih s face-liftom ni moč zgladiti. Ti dodatni postopki vključujejo blefaroplastiko, dvig obrvnih lokov, prenos proste maščobe ter različne tehnike pomlajevanja površine kože, kot sta laser in kemični pilingi.