Dermatokirurgija

KOŽA JE ORGAN z izredno kompleksno sestavo. Razmejuje relativno zaprt sistem človeškega telesa in zunanje okolje. Elastičnost, čvrstost in neprepustnost za vodo omogoča zaščitno funkcijo. Številna čutilna telesca in prosti živčni končiči oblikujejo kožo v čutilni organ; znojnice in lojnice pa v organ za izločanje, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju toplote. Raznovrstna površinska setava in oblika površine kože omogoča individualno prepoznavanje osebe. Keratinociti, melanociti in Langerhansove celice dajejo koži zelo pomembno imunološko vlogo. Koža sodeluje v pestrem procesu presnove, ki vliva na delovanje celotnega organizma in ima različne samoporavljalne mehanizme, ki omogočajo rast in obnovo. Številne različne celice in tkiva v koži se lahko spontano ali na posredne in neposredne dražljaje iz okolja spremenijo in razvijejo v tumorje, ki se pokažejo v različnih oblikah. Bolniki pogosto obiščejo zdravnika zaradi kožnih tvorb, ki jih navadno motijo iz estetskega vidika ali zaradi bojazni pred "smrtno nevarnim" kožnim rakom.
Kožni tumorji spadajo med najpogostejše tumorje pri človeku. Delimo jih v tri skupine: benigni, premaligni in maligni tumorji. Pojavljajo se zlasti pri starejših ljudeh. Med malignimi tumorji sta najpomembnejša bazalno in spinalno celični karcinom, ki nezdravljena povzročata hudo lokalno uničenje tkiva. Le hitra in pravilna diagnoza ter čimprejšnja kirurška odstranitev tumorja omogočata učinkovito zdravljenje z dobrim estetskim rezultatom.

KOŽNI TUMORJI se pogosteje pojavljajo pri starejših ljudeh na soncu izpostavljenih mestih zlasti obrazu. 60 letni bolnik ima lahko na telesu tudi 10 in več različnih kožnih tumorjev. V osnovi jih razdelimo na benigne, ki jih največkrat ni potrebno odstraniti, maligne, ki jih moramo kirurško odstraniti in poslati na histološko preiskavo (le ta nam pove kakšno tvorbo smo odstranili in ali je bila popolnoma izrezana – v zdravo). Tretja skupina kožnih tumorjev so (potencialno nevarne) prekanceroze, ki lahko preidejo v maligne tumorje, zlasti karcinome, zato priporočamo odstranitev.
Posamezne spremembe na koži pa lahko odražajo tudi različna bolezenska stanja, presnovne motnje, bolezni veziva ali celo kožnizasevek oddaljene rakave bolezni.
Zato je potrebno take bolnike kompleksno obravnavati in se ne zadovoljiti zgolj s preprosto odstranitvijo estetsko moteče spremembe na koži.

LE IZKUŠEN ZDRAVNIK lahko razlikuje med nenevarno- benign in nevarno-maligno spremembo!
Na kliničnem oddelku za plastično kirurgijo obravnavamo več tiso? bolnikov z različnimi kožnimi tumorji vsako leto. Število je vsako leto večje. Za vsakega bolnika izberemo najboljši način zdravljenja. Če ugotovimo, da ima bolnica(k) nenevarno benigno tvorbo lahko zgolj svetujemo redne preglede in bolnika spremljamo, oziroma če je tvorba moteča se lahko odločimo za lasersko zdravljenje, vse sumljive tvorbe pa izrežemo in pošljemo na histološko preiskavo.

ZAVEDATI SE MORAMO da vsak poseg na koži (tudi lasersko zdravljenje) za seboj pušča brazgotine, ki niso odvisne le od dobre kirurške tehnike in šivalnega ali obvezilnega materiala pač pa tudi od lastnosti tkiva posameznika.
Stara trditev, da moramo sumljivo, nevarno tvorbo pusti in se je ne dotikati, pa je popolnoma nesprejeljiva in ne drži, še zlasti ne pri kožnem melanomu kot najbolj maligni obliki kožnega raka. »Če jabolko pustimo na nočni omarici, zgnije in smrdi, če ga pojemo pa te nevarnosti ni«.
Klinično zgolj s pregledom- ispekcijo, lahko med benignim in malignim kožnim tumorjem razlikuje le izkušen zdravnik, ki se vsakodnevno ukvarja s problematiko kožnih tumorjev (v tujini obstajajo posebne ambulante za kožne tumorje) in ima možnost dobiti tudi povratno informacijo o vrsti tumorja, ki ga je odstranil – s strani izkušenega patohistologa, ki napravi mikroskopski pregled tkiva - histološko preiskavo.


Kožni tumor

Pravilna pot za bolnika s kožnim tumorjem je sledeča: pregled pri družinskem zdravniku, ki po pregledu bolnika z nevarno kožno spremembo napoti k plastičnemu kirurgu. V primeru nejasnosti pa lahko dermatolog pred posegom s sodobno neinvazivno preiskovalno tehniko, presvetlitvijo kože (dermatoskopijo), z veliko verjetnostjo razlikuje med nevarno-maligno in nenevarno-benigno pigmentno tvorbo.

VSAKO KOŽNO TVORBO mora zdravnik prepoznati in jo uvrstiti v 3 osnovne razrede:- benigni - premaligni- maligni tumorji.

Pri tem je ključna natančna anamneza in klinični pregled. Bolnika vprašamo, kdaj je tvorba nastala, po morebitnih spremembah v zadnjem času (sprememba v velikosti, barvi, spremembi oblike in površine) in po njegovih subjektivnih občutkih (srbenje, bolečina).
S kliničnim pregledom določimo velikost, barvo, nivo tvorbe in njeno omejitev glede na okolno kožo. Pozorni smo tudi na morebitne spremembe okolne kože. Glede na anamnezo in klinično sliko se odločimo za nadaljnje zdravljenje. Pri mlajših bolnikih, katerih kožne tvorbe so večinoma benigne, svetujemo opazovanje in takojšnjo kontrolo ob morebitnih spremembah. Pri starejših bolnikih, pri katerih so maligni tumorji pogostejši, in pri vseh sumljivih spremembah pa je potrebna napotitev v specialistično ambulanto za nadaljnje kirurško zdravljenje.Za uspešno zdravljenje prekanceroz in malignih epitelijskih tumorjev pri starostnikih je najboljša metoda zdravljenja kirurška ekscizija z zadostnim varnostnim robom in histološka preiskava, ki omogoča oceno razširjenosti tumorja v okoljnem tkivu. Le z dobrim znanjem družinskega zdravnika in pravočasnim prihodom bolnika v specialistično ambulanto se lahko izognemo velikim rekonstrukcijskim posegom, ki zahtevajo dolgotrajno in drago bolnišnično zdravljenje.

ŠTEVILNI KOŽNI TUMORJI, ki se pogosto pojavljajo pri starejših bolnikih kot bosledica kronološke starosti in zlasti vplivov izpostavljenosti zunanjim dejavnikom (photoaging) so lahko sočasno estetska motnja in bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, bodisi s kirurškim ali drugimi načini, ki jih pozna sodobna medicina.