Ploščatocelični karcinom

JE MANJ POGOST kot bazaliom, a dosti bolj razdiralen in nagnjen k metastaziranju.

BIOLOGIJA: Izvira iz celic spinozne plasti epidermisa. Raste hitreje kot bazalno celični karcinom, povzroča uničenje okolnega tkiva in lahko metastazira, najprej v regionalne bezgavke. Pomembna je stopnja diferenciacije, ki meri razmerje med atipični pleomorfnimi anaplastičnimi celicami proti normalnemu epiteliju.

ETIOLOGIJA: Nastane največkrat v starosti 60-70 let, tako na zdravi kot na predhodno spremenjeni koži (solarna keratoza, radiacijska keratoza ali dermatitis, brazgotine, kronične razjed). Nevarnost nastanka SCK je močno povezana z izpostavljenostjo kože soncu. Najpogosteje se pojavijo na obrazu in uhljih (v več kot 90%). Lahko se razvije tudi na sluznicah.

HISTOLOGIJA: Značilne so nediferencirane bazalne celice s polimorfijo, hiperkromazijo jeder in številnimi atipičnimi mitozami. Celice so nagnjene k poroženevanju, vidni so posamezni roževinasti biseri.

NASTANE kot majhen, nekoliko privzdignjen, trd, neboleč infiltrat, ki je na površini pogosto hiperkeratotičen, lahko tudi gladek. Raste eksofitično kot cvetačasti tumor ali endofitično v globino. Značilna je razjeda tumorja. Raste hitro, povzroča lokalno uničenje tkiva in metastazira tako limfogeno kot hematogeno. Metastaze se najprej pojavijo v področnih bezgavkah, kasneje lahko zaseva tudi v pljuča, jetra, možgane, kožo in kosti. Pogostost metastaz pri SCK je odvisna od histološke zgradbe tumorja (slabo omejeni tumorji, slaba diferenciranost celic, vraščanje v vezivno tkivo), premera tumorja (>2 cm), njegove debeline (>6 cm) in invazije v okolna tkiva (mišičje, hrustanec, kosti in perinevralna invazija).

Marjolinova razjeda je oblika SCK, ki nastane na predhodno poškodovani koži (opekline, kronični ulkus, zaceljene fistule), 20-40 let po začetni poškodbi. Sprva raste počasi, metastazira pogosto in hitro. Klinično se kaže kot trda, ploščata, infiltrativna razjeda z dvignjenimi robovi in granulacijskim tkivom v dnu.

Diferencialna diagnoza: Bazaliom, keratoakantom, aktinična keratoza, verruca vulgaris, mikrocistični adneksalni karcin.

Zdravljenje: Bolnike lahko zdravimo z zdravili, z destruktivnimi tehnikami ali s kirurškim izrezom. 5-FU je odlično sredstvo za zdravljene premalignih lezij – aktinične keratoze.  Fotodinamično zdravljenje SCC ni najbolj učinkovito. Z obsevanjem, ki je uspešno v 90%, večinoma zdravimo bolnike, ki niso primerni za kirurško zdravljenje ali v sklopu multimodalnega zdravljenja pri ponovitvah tumorjev. Med dekstruktivne metode sodijo tudi elektrodisekcija in kiretaža ter kriokirurgija. Omenjene metode pa so primerne le za povrhnje rastoče manjše spremembe. Slabost omenjenih metod je, da nimamo materiala za histološko analizo in podatkov o dnu in robovih rane.

Glavno zdravljenje predstavlja kirurški izrez, ki je uspešen v 95%. Za tumorje manjše od 2cm, gradus I na manj tveganih področjih je varnostni rob širok 4mm, za večje od 2cm, za gradus II, III ali IV in na tveganih telesnih regijah pa je potreben izrez do podkožnega maščevja s 6mm varnostnim robom. Zmrzli rezi med operacijo dajejo pogosto lažno negativne rezultate. Zelo primerna je tudi Mohsova kirurška tehnika, ki ima najmanjšo stopnjo ponovitve bolezni, 5 letna možnost ponovitve je 3,1% v primerjavi z 8,1% pri klasičnem kirurškem izrezu ali 10% pri radioterapiji. 

V primeru klinično otipljivih povečanih bezgavk je potrebno napraviti aspiracijsko biopsijo s tanko iglo, nato pa napraviti operacijo izrez varovalne bezgavke in v primeru napredovanja bolezni tudi limfadenektomijo Prognoza je odvisna od stopnje celične diferenciacije, invazije tumorja v  globino in perinevralne invazije. Pravočasna in popolna ekscizija tumorja zmanjša pogostost ponovitev in nastanka metastaz. Pri obsežnejših tumorjih se lahko uporablja tudi adjuvantna terapija z  obsevanjem.