Zdravljenje kožnih tvorb

Sumljivo kožno tvorbo izrežemo z varnostnim robom v lokalni anesteziji – ambulantno in tkivo pošljemo na patohistloško preiskavo. Rezulatati preiskave so ključnega pomena za nadaljevanje zdravljenja. V primeru melanoma se glede na debelino tumorja nato odločimo za dodaten izrez brazgotine in biopijo prve drenažne bezgavke. To je postopek s katerim želimo ugotoviti ali se je rak razširil v bezgavke. Med operacijo poiščeemo prve bezgavke, ki drenirajo področje tumorja. Pri tem si pomagamo z modrilom, ki ga vbrizgamo v področje brazgotine in radioaktivnim označevalcem. S posegom ne izboljšamo preživetja pač pa natančno določimo stadij bolezni. V kolikor se je tumor razširil (pozitivna varovalna bezgavka) je potreben radikalnejši poseg odstranitve vseh področnih bezgavk s katerim poskusimo ustaviti širjenje raka.Pri napredovalih stadijih pri zdravljenju sodelujejo tudi onkologi, ki se odločijo za dopolnilno ali adjuvantno in eksperimentalno zdravljenje, ki pa žal bistveno ne vplivata na potek bolezni, oz. preživetje. Po zdravljenju svetujemo samopregledovanje in natančno sledenje glede na stadij bolezni (redni kontrolni pregledi, preiskava krvi, UZ preiskava trebuha, RTG preiskava pljuč).Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od stadija bolezni - če je melanom odkrit v začetnem stadiju, je ozdravljivost popolna, med tem ko je zdravljenje melanoma v poznem stadiju veliko manj učinkovito.

Pred operacijo. Vsaj dva dni pred posegom si predel, kjer boste operirani, umivajte z milom. Na dan operacije si na ta predel ne nanašajte ličil ali krem. Koža v predelu kožne spremembe ne sme biti poškodovana ali vneta, ker se lahko vnetje razširi oziroma se rana dalj časa celi in pušča brazgotine. V primeru, da jemljete zdravilo Aspirin®, Plavix®, Tagren®, Marevan® ali druge sorodne preparate, ki vplivajo na strjevanje krvi, se o prekinitvi jemanja posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Praviloma jih ukinemo 7 dni pred operacijo.

Potek operacije. Operacija poteka v sterilnih pogojih. Predel izreza očistimo in okolico sterilno pokrijemo. Tako je operacijsko polje pripravljeno. Nato kirurg s sterilnim pisalom označi, kje bo potekal rez (slika 1). Kožna znamenja navadno izrežemo v obliki vretena. Ta oblika omogoča, da primanjkljaj tkiva, ki nastane z odstanitvijo znamenja, enakomerno porazdelimo in dosežemo boljši kozmetični učinek, ko rano zašijemo. Zato bo brazgotina daljša kot izrezano znamenje.

Ekscizije 01 

Slika 1: potek reza označimo s sterilnim pisalom.

Poseg opravimo v lokalni anesteziji. V označeno področje vbrizgamo lokalni anestetik (slika 2), ki prepreči prevajanje bolečine po živčnih vlaknih. Injekcija bo povzročila blago pekočo bolečino. Čez nekaj trenutkov bo predel omrtvičen tako, da med operacijo na tem področju ne boste čutili bolečine, medtem ko bo občutek za dotik in pritisk ostal.

 Ekscizije 02

Slika 2: vbrizganje lokalnega anestetika.

Opozorite zdravnika na morebitne težave, zlasti alergične reakcije, ki ste jih v preteklosti imeli po injekciji lokalnega anestetika ali po zaužitju kateregakoli drugega zdravila. Izrezu znamenja sledi šiv rane po plasteh – podkožja in kože (slike 3-6). Na koncu rano prekrijemo z obližem in/ali posebnimi lepilnimi trakovi (Steri-Strip®).

Ekscizije 03 Ekscizije 04 Ekscizije 05 Ekscizije 06
Slika 3: izrez kožne spremembe. Slika 4: šiv podkožja. Slika 5: šiv kože. Slika 6: zašita rana.

Kadar klinična diagnoza ni jasna, ali če je znamenje nevarno (malignega izvora) ga pošljemo na histološko preiskavo. Specialist patolog pregleda kožno znamenje pod mikroskopom, napiše diagnozo, opiše mikroskopske značilnosti in pove, ali je bila kožna sprememba v celoti izrezana. Na osnovi diagnoze Vas po pošti obvestimo o datumu kontrolnega pregleda (pri kirurgu, dermatologu ali domačem zdravniku). Na tem pregledu boste seznanjeni z izvidi histološke preiskave in ostalimi postopki.

V primeru, da je velikost kožne spremembe velika in kože ne moremo neposredno zašiti, se odločimo za kritje kožne vrzeli s prostim presadkom ali lokalnim režnjem. Prosti presadek je del kože, ki ga odvzamemo iz drugega anatomskega področja (npr. pred ali za ušesom) in ga prestavimo na mesto kožne vrzeli. Lokalni reženj je del kože v bližini kožne vrzeli, ki ga obrnemo ali premaknemo na predel kožne vrzeli. Opisani postopki povzročajo dodatne brazgotine. 

Po operaciji. Operirani predel bo ostal omrtvičen 1,5 do 3 ure po operaciji, nato boste morda začutili bolečino. V primeru bolečin lahko vzamete eno od zdravil proti bolečinam – zdravilo Lekadol®, Naklofen®, Analgin® ipd., ki jih sicer vzamete v primeru bolečine, vendar ne zdravila Aspirin®, ker vpliva na strjevanje krvi.

Po operaciji dobite izvid in navodila glede pooperativne kontrole in odstranitve šivov. Rane na različnih delih telesa se različno celijo, zato bo domači zdravnik odstranil šive na obrazu po 5-7 dneh, na hrbtu pa po 10-14 dneh.

Do odstranitve šivov imejte rano prekrito z obližem. V primeru, da je rana prekrita s posebnimi lepilnimi trakovi (Steri-Strip®), le-teh ne odstranjujte. Rane ne močite. Med tuširanjem imejte rano prekrito z vodoodpornim obližem, ki ga po tuširanju zamenjajte z novim. Počivajte, izogibajte se telesnemu naporu in napenjanju mišic v operiranem predelu še vsaj mesec dni po operaciji.

Zapleti. S kirurškim posegom prekinemo celovitost kože in naredimo rano. Vsem ranam je skupna krvavitev in okužba (vnetje). V primeru, da se slabo počutite, imate povišano telesno temperaturo, bolečine, opazite oteklino in rdečino v okolici rane ter če iz rane izteka gnojni izcedek, obiščite osebnega zdravnika.

Celjenje rane. Vsak poseg na koži za seboj pušča brazgotine, ki niso odvisne le od dobre kirurške tehnike in šivalnega ali obvezilnega materiala, temveč tudi od lastnosti tkiva posameznika. V večini primerov, zlasti na obrazu, kirurške rane ne puščajo grdih brazgotin. Največkrat ostane le drobna črta, skrita v kožnih gubah, ki je nekaj milimetrov daljša od spremembe, ki jo je kirurg izrezal. Nekateri ljudje pa so genetsko nagnjeni k tvorjenju grdih hipertrofičnih brazgotin (prekomerno brazgotinjenje) ali celo keloidov (nepravilno oblikovana trda kožna brazgotina, ki je dvignjena nad površino kože), ki jih ni moč popolnoma odpraviti z nobenim načinom zdravljenja. To lahko v določenih primerih ugotovimo že pred posegom in bolniku odsvetujemo odstranitev benigne - nenevarne kožne spremembe zgolj z estetskega vidika, kajti lahko se zgodi da bo brazgotina po posegu estetsko manj sprejemljiva kot stanje pred njim. Mesta pričakovanega slabšega celjenja so na prsnici, ramenih in na hrbtu, zlasti pri mlajših pacientih.

Celjenje rane je kompleksen proces, na katerega poleg genetskih dejavnikov zaviralno vplivajo tudi nekatera bolezenska stanja (bolezni ožilja - ateroskleroza, sladkorna bolezen, stradanje, rakave bolezni, ledvična odpoved in bolezni, ki oslabijo imunski sistem), okužba rane, kajenje (nikotin povzroča zoženje žil in s tem onemogoči preskrbo tkiv s kisikom, ogrožena je vitalnost tkiva in je verjetnost za odmrtje režnja večja), jemanje nekaterih zdravil (steroidi, protivnetna zdravila in citotoksična sredstva) in pomanjkanje vitaminov (vitamin A, C in E) – dodatek vitaminov k prehrani je koristen le pri pomanjkanju le-teh. 

V začetku je brazgotina rdeča in trda. Do enega leta postopoma zori, tako da postaja svetlejša od okolne kože in mehkejša. Pri otrocih so brazgotine ponavadi dalj časa trde in rdeče s slabšim končnim videzom. Proces zorenja brazgotine lahko do neke mere pospešimo z vsakodnevno masažo brazgotine z nevtralno mastno kremo v smeri rane, z uporabo elastičnih kompresijskih oblačil, silikonskega gela ali silikonski ploščic. Za morebitno korekcijo brazgotine se odločimo v 6-12 mesecih po operaciji.

Tudi sami lahko na različne načine prispevate k hitrejšemu in boljšemu celjenju tako, da uživate uravnoteženo prehrano bogato z beljakovinami in vitamini, ne kadite, omejite napenjanje mišic in nenadne sunkovite gibe v operiranem predelu, se izogibate soncu oziroma predel mažete s kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem (SPF nad 30) ter ne jemljete steroidov ali protivnetnih zdravil.